Najprej sem povezal, čeprav le začasno, kajti smrt je bila nezamudno kmalušnja, državnega predsednika dr. Janeza Drnovška in zdravnika dr. Janeza Ruglja… - a le tako, da sta se srečali dve močni osebnosti nove dobe, oba bolna na smrt, ampak nikakor v kierkegaardskem pomenu brezupa, saj sta verjela v polno človeško življenje do konca. In tudi mnogo dobrega sta storila za prav tako polno življenje… Žaloval sem, ko sem izgubil oba prijatelja.
Zdravnik alkoholog dr. Janez Rugelj je bil večni upornik zoper krivičnost in nasilje, nepopustljivi bojevnik za življenje in solidaren s ponižanimi in razžaljenimi, z zavrženimi in šibkimi… - nemočne ljudi je opogumljal z lastnim zgledom v telovadbi, s tekom, z branjem izbranih dobrih leposlovnih, poljudnostrokovnih in strokovnih pisanj, z odzivnostjo na ta branja biblioterapevtsko, z iskrenostjo v spolnih medsebojnih odnosih med moškim in ženskom, v družinski terapiji, v dvigu vseh, ki jim je življenjsko zdrsnilo… Je poznal na svoji življenjski poti skrivnost rešitve?
Rešitev je pravzaprav zanaprej – skrivnost, pa naj gre za vprašanje nuje in naključja, za vprašanje smrtne ure, za vprašanje, kako človek obrača, Bog pa obrne. Ko sicer govori psihoklinična ali psihiatrična stroka v psihomedicinskem ali celo v socialnomedicinskem pogledu, se ne bi smeli slepiti, da je bila ničkolikokrat v zgodovini kršena, celo zanikana sama zdravniška etika kot deontologija, obenem pa je bil sam zdravniški poklic potisnjen v senzibilno, a umaknjeno elito, kakor da zdravniki ne bi imeli opravka v svojih storitvah z ljudmi, ampak le s primeri…
Ko sem sodeloval v udejanitvi knjige Dramatična pot: boj za napredek v slovenski psihiatriji: 22-letni boj proti kobalokarščini v slovenski medicini in psihiatriji, 1992, sem tudi nekako na »pot samouresničevanja« uvideval, kako je - med zakonom o duševnem zdravju in Janezom Rugljem (17. julij 1929, Brezovici pri Mirni, Trebnje - 15. februar 2008, Ljubljana), zato sem foumsko spletno že pisal: »Dr.sc.dr.med. Janez Rugelj je deloval za perspektivo človeške samouresničitve in osrečenosti kot v laiški družbi ´Božje države´... - S prijateljem dr.sc.dr.med. Janezom Rugljem sva odlično sodelovala, razumel je književnost in kulturo so/bivanja s srcem. Lektoriral sem mu - zastonj, prijateljsko in v diskusijah - knjigo Dramatična pot, o kateri je menil vse do konca svojih dni, da je to njegovo najboljše delo. - Danes ko sprejemamo zakon o duševnem zdravju (in zdravljenju), se vprašujem, koliko svobode anti/psihiatrije, socialne psihiatrije in varovanja interesov ljudi v zdrsu in stiskah je ostalo na razpolago po Ruglejevm odhodu... Kako je z ´alternativno terapevtsko skupnostjo´? - In psihiatrični zdravstveni programi - brez ´kemije´ (psihofarmakov), kjer je le mogoče?!« (Vladimir Gajšek, odlomek »Med zakonom o duševnem zdravju in Janezom Rugljem«, Ljubljana, 24. maj 2008). Zdravnik Janez Rugelj je bil pristen prijatelj v pravem pomenu besede, vedno je delal dobro, kjer je le mogel.
Življenjepis - dr.sc.dr.med. Janeza Ruglja sem v kratkem označil takole: »Janez Rugelj se je rodil 17. julija 1929 v Brezovici pri Mirni, Trebnje, tam obiskoval osnovno šolo ter šel partizanit kot 14letni deček kurir, sicer je bil tam leta 1945 tudi v bolničarski šoli, na Višjem sanitetnem tečaju v Žužemberku.Tik po koncu vojne je Janez Rugelj bil sanitetni referent 2.bataljona 1.brigade 2.divizije KNOJ, in to na več krajih. V letu 1947 je obiskoval Janez Rugelj Šolo za sanitetne oficirje JLA, po končani šoli je bil leta 1951 predavatelj sanitetne taktike v Šoli za aktivne sanitetne oficirje. Leta 1952 je bil Janez Rugelj sanitetni referent delovnega bataljona pri 3.odseku v sarajevski Jošanici, po izpitu za sanitetnega kapetana pa poveljnik Bolničarske šole pri VII. Armadni oblasti v Sarajevu. V letih 1956 do 1962 je Janez Rugelj študiral medicino, deloval je dejavno v študentskem življenju kot predsednik Zveze študentov Univerze v Ljubljani, od 1959 do 1961, po diplomi za doktorja splošne medicine je bil načelnik sanitetne službe tankovske divizije v Sisku do leta 1964, nato je opravil specializacijo nevropsihiatrije v Ljubljani. Po treh letih specializacije se je demobiliziral iz vojske in deloval v ustanovitvi in vodenju začasnega Alkohološkega oddelka na Poljanskem nasipu v Ljubljani, nato je prevzel in vodil Center za zdravljenje alkoholikov (CZA) na Škofljici, vse do leta 1977, ko je preselil tudi iz Njegoševe 4, Ljubljana, CZA v samostojno ambulanto na Bohoričevi 4 v Ljubljani; Janez Rugelj je doktoriral na Reki leta 1979, v promociji so bili L. Milčinski, V. Hudolin in S. Čuk.
V ambulanti za zdravljenje bolezni odvisnosti prav tam je dr. Janez Rugelj organiziral Alternativno terapevtsko skupnost (ATS), oživil delo - Klubov zdravljenih alkoholikov, preko 100 klubov v Sloveniji, ustanovil in vodil je in še vodi - Slovensko društvo terapevtov za alkoholizem, druge odvisnosti in pomoč ljudem v stiski, - Društvo za zdrav življenjski slog in samouresničitev, Društvo nekadilcev Ljubljana-Center, - Rekreacijsko planinsko društvo Dolga pot. Dr.sc.dr.med. Janez Rugelj je začel in redno vodil mali maraton in maraton v več slovenskih krajih, s svojimi zdravljenci predstavlja zdravstveno komunitarno skupnost, v katero je vložil praktično vse svoje življenje, znanje in delo.
Zdravnik alkoholog dr. Janez Rugelj je rad nastopal javno in je bil družbeno dejavno – večidel kot polemik z ustaljenimi predsodki in nasprotnik slehernega ibermenševstva. Zavzemal se je potemtakem za zdravega posameznika, družino, skupnost, družbo in narod…«
Kje in do kod se končajo pota rešitve, kje pot odrešitve?
Freudovsko polje so obdelovali v Ljubljani tako imenovani lacanovci, ki sem jim povedal, kako pravzaprav, kadar spolno občujejo s partnerkami, ne občujejo z njimi, ampak lacansko s svojimi fantazmami, torej s hotnimi blodnjami kot živimi predstavami, da so sploh sposobni seksualnega akta – s čimer so seveda povsem strinjali, ker je čas videa tak, da je že nadomestil digitalizacijo ali dotik ženskega telesa najprej z video insceniranim vzburjenjem, šele potem so ženske lahko dovolj izurjene, vešče in naučene, morda tudi v posebnih seksualnih delavnicah, da znajo svojega moškega vzburjati in ga ohranjati v erekciji z njihovim neprestanim premeščanjem in zgostitvami, vzdržujejo spolno združevanje – ter uživajo… , in potlačitev ključne vloge spolnega akta se dogaja torej strateško in se ekonomizira. Ne gre enostavno za to, da se zaradi empirične kompleksnosti posteljnega položaja vsi partikularni napredni spolni akti češ ne bodo nikoli združili, ampak se prav na freudovskem polju kot na posteljno–bojnem polju dogaja tudi po svoje feministični boj, ki je boj za enakopravnost žensk do uživanja, kar ne bi smelo postati nekakšna kapitalistična utopija, ki je sicer kakor afirmativna akcija kvečjemu za progresivne liberalce, medtem ko se z vrnitvijo k skrbi zase in družinskim vrednotam za konservativce dogaja, da naj bo spolnost čim bolj naravna. Simptomi poznokapitalističnega univerzalnega sistema se kažejo tudi slovensko globalizirani v tem, da se dogaja freudovsko polje le še kot utopija pozabe in kot težnja, da bi postala postelja enakopravno polje spolnih aktov in spolnih strategij