Osnutek za postmoderni skeč
V lepo urejenem preddverju, marmor in steklo… Umetne neonske luči. Vasezaprti prostor.
Nastopajoči:
A: Prvi razpravljavecB: Drugi razpravljavecC: Candra, mlada nesramna punčara v kavbojkah in hlačah, s potiskano črtasto majico
Spretni spletni dramolet kot nova preskušnja v branjih Ivana Cankarja - oj, dolina šentflorjanska! Kdor je videl to Cankarjevo farso, in to kar večkrat na različnih odrih, je veselo zagrgral slavospev še vedno slovenstvu, ki je bilo okrancljano z občinarskimi lažmi in evropsko ali dunajsko kavarniško kavbojščino, bi rekel, je moral vedeti, da niti izginotje diagnosticiranih znakov umske gripe in čustvenega prehlada ni moglo več ustrezati samemu cankarjanstvu: vrhniški, ljubljanski, dunajski avtor modernega slovenstva bi bil dandanes seveda odbit, vnaprej scela zavrnjen, ko bi ga nabiralci založniškega regrata kot tržni plačanci in plačljive osebice na zadrgo izključili iz občestva, ker da je Ivan Cankar ne le poklicni pisatelj ali publicist in dramatik, celo sprva z Erotiko pesnik, marveč vsaj količkaj zaveden domovinski Slovenec. Kljub temu sem napisal ta pogovorček o Cankarju sicer mimogrede priložnostno, toda vsaj kot opozorilo, da utegne slovenstvo še zmerom nekako v Evropi obstajati..., ko je dolina poseljena s tujimi priseljenimi, a "našimi" državljankami in državljani, ti pa se za kakega Ivana Cankarja sploh ne zanimajo oziroma je itak zanje že neobstojen: k sreči celo še vsaj literarni zgodovinarji morda niso izgubili spomina, s teoretiki in založništvom vred, da bi uničili vsaj zadnjo sled doline šentflorjanske...? Cankarološko, še kdaj...?
Kateri kamni so najprimernejši za kamenjanje: mar žolčni kamni ali propzotno čista, že skoraj bela kamena strela? Mar poldragi kamni bolijo manj kot apnenec in dolomit?
