Deklarativno hermenevtični filozof Ivo Urbančič
KULTURA - RAZMIŠLJANJA IN ODMEVI
Prispeval Vladimir Gajšek   
Petek, 12 Avgust 2016 17:11

Ko sem ocenil kulturno revijalno tvoji knjigi Evropski nihilizem, (Ljubljana 1971) ali Leninovo "filozofijo", (Maribor 1971), sva se pogovarjala tudi o leninskem ideološkem tripu, ko si navajal mlin na vodi, ki melje ideološko jalovo žito, se kakor zameril nekaterim in mnogim cekajevcem, saj si odstopal od tedanjega zavzetega samoupravno socialističnega marksizma s svojeglavo ontologijo, zasnovano pa na znanstvenih dejstvih – na heideggrovstvu, v čemer si videl neko novo fenomenologijo tudi bodočih človeških rodov, saj si ostal vseskozi in do konca zvest – razlagi same filozofije kot filozofski razlagi. Večkrat sva se po kakem simpoziju smejala včasih absurdno zmotnim idejnim ali ideloško obarvanim preusmeritvam in slepilnim idealitetam vedne nevednosti kot nekega splošnega, a uveljavljeno vnaprej sprejetega prepričanja – se je poznalo, da poznaš komunikacijsko tehnologijo, ki je začela vladati čez vse z – informatiko. Evropski nihilizem 20. stoletja je bil ne le filozofsko, ampak družboslovno opozorilo, da se je potrebno vrniti k filozofskemu mišljenju kot takemu – tu sta prednjačila s kolegom Tinetom Hribarjem, zato so vaju šteli za nekako pogubna,  tudi med mišljenjem in umetnostjo, tudi v dialoškosti z neverjetno nejevernimi materialističnimi nasprotniki. Preoblečen v mišljenje slovenstva si začel misliti novo, vsaj za slovensko filozofijo kot novum.

 
Enostavni duh visokosti: Franc Zadravec
KULTURA - RAZMIŠLJANJA IN ODMEVI
Prispeval Vladimir Gajšek   
Ponedeljek, 01 Avgust 2016 12:31
ob smrti akademika dr. Franca Zadravca pomišljam, kako so se na Prulah pogovarjala o tem in onem, še najraje tudi o slovenski književnosti in avtorjih, sicer pa sva se tudi menila, da je treba plačati stanarino in elektriko... - taki pogovori so me vračali v žive diskusije in debate ne le na konferencah ali simpozijih, ob okroglih mizah ali znanstvenih seminarjih, ampak tudi v druženju in medsebojnih sodelavskih odnosih, ko komparativisti nismo nasprotovali slavistom... ob smrti akademika prof. Franca Zadravca tudi pomišljam, koliko dela nas še čaka v jezikoslovju, slavistiki, slovensitiki, literarni kritiki, literarni zgodovini, literarni teoriji, v stilistiki in poetiki... 
 
Marko in pogovori špansko – polkrog v levo ali med revolucijami, mamili in glasbo
KULTURA - RAZMIŠLJANJA IN ODMEVI
Prispeval Vladimir Gajšek   
Sobota, 30 Julij 2016 19:39
Južna Amerika, odkrita, a ne dovolj poznana celina, je odprla vrata ekonomskim in političnim izseljencem vsega sveta, tudi nostalgičnim slovencem. Marko Jenšterle je kot diplomatski publicist odprl vrata v dugovno deželo Latinske Amerike, v njeno umetnost, glasbo in ples, v literarnost in družbeno življenje. Uspelo mu je s pogovori vzpostaviti dialog z neko drugo celino, dišečo po Parizu enako kot po Španiji ali Portugalski, vse pa v predstavitvi za Slovence...
 
Mercator = trgovec, šišenska sreda, 20. julij 2016, Ljubljana
KULTURA - RAZMIŠLJANJA IN ODMEVI
Prispeval Vladimir Gajšek   
Sreda, 20 Julij 2016 22:09
kratka reportaža o slovenskem najboljšem sosedu Mercatorju Hrvatov
 
Dnevnik - julij 2016
LEPOSLOVJE - DNEVNIKI
Prispeval Vladimir Gajšek   
Torek, 19 Julij 2016 16:46

Resnico si zapisujem kot splet uric tega poletja z neizmernim veseljemm in z radostjo kakor novorejenega dne samega zase. Zdaj sega tipkanje na računalniško tipkovnico že v jutrišnji dan, kar je lahko zanimivo, če se le kaj dogaja, da opazim, a kar opazuje tudi mene. Toda razlikujem pomembne ure od nepomembnih trenutkov, tudi spočit in seveda urejen. Subjektivne resnice se ne bi smele tolikokrat relativizirati in se posploševati, tako da ljudje ne ločijo več zrnja od plev in pollaži od dejstev, v očitno spreti prikritosti, tej pa nasedajo večidel naivci in preproste duše, ki kakor vse verjamejo, celo denarno, čeprav ne loterijsko. Kako se motijo namreč nekateri, ki povedo v lastni zmoti – po resnici. Resnica kot skladje obstoječega v sebi. Ne le teoretsko ali v redundanci. 

 
Junijski dnevnik - 2016
LEPOSLOVJE - ESEJI
Prispeval Vladimir Gajšek   
Ponedeljek, 04 Julij 2016 14:21
Vroči mlad junij 2016 je poln dogodkovnih doživetij, v Sloveniji, Evropi in svetu - z osebno, družinsko, družbeno, politično, gospodarsko, civilizacijsko, kulturno in vsako drugo tematiko, zato po osebnih interesih lastnih motivov samo/raz/iskovanja in ubesedenih upodobitev: iz deva v dan. Koliko dogodkov!
Zadnjič posodobil Četrtek, 07 Julij 2016 16:48
 
Ob 25 letnici osamosvojitve Slovenije
DRUZBA - POLITIKA
Prispeval Vladimir Gajšek   
Sreda, 29 Junij 2016 13:30
V naravi in besedi krvavih in zmagovitih vsaj dveh stoletij se je Slovenija osamosvojila ne le po majniški deklaraciji, ko so podpisniki listine izjavili in sporočili, da hočejo živeti v suvereni državi slovenskega naroda in samostojno odločati o življenju v Evropi z drugimi narodi ter glede na zgodovinska prizadevanja naroda doseči politično samostojnost, vse pa na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, na temelju odgovorne demokracije, ki vključuje politični pluralizem, skratka, ko je šlo za družbeno ureditev, s katero bi bilo zagotovljeno duhovno in gmotno urejanje življenja v skladu z naravnimi danostmi, pa tudi s samimi družbenimi zmožnostmi slovenskih državljanov...
 
Dobrosrčni dr. Alojz Šuštar znal je Božjo voljo spolnjevati, 1. zapis
KULTURA - RAZMIŠLJANJA IN ODMEVI
Prispeval Vladimir Gajšek   
Četrtek, 16 Junij 2016 21:32
Vprašal sem se, da bi našel odgovor o vlogi in življenjskem smislu dr. Alojzija Šuštarja, ljubljanskega nadškofa metropolita, kako smo tudi na predstavitvi knjige dopoldne v mohorjanski knjigarni pravzaprav obujali spomine nanj, ko so navzočevali cekrveni dostojanstveniki in vrhovni politiki..., kar me je srčno pomirjalo, saj sem prepričan krščansko in človeško, da se moramo o osamosvojitvi Slovenije in vlogi nadškofa Šuštarja spravno pogovarjati, a tudi delovati v smeri državotvornosti. Sama knjižna predstavitev je v knjigarni vzbujala pozornost, ker so življenje in delo dr. Alojzija Šuštarja, četrtega ljubljanskega nadškofa in tretjega metropolita, orisali radikalno kot nadvse prijateljsko..., pa tudi sam sem se spomnil na tega dobrosrčno velikodušnega človeka, ki me je sprejel odkrito in iskreno kot s "tajno ljubeznijo do Jerneja Kopitarja", potem, ko sem mu bil poklonil za Božič svojo knjižico Jernej Kopitar in naš čas; tokrat v mohorjanki pa je tudi predstavitev Vrtovčeve knjige Vloga nadškofa Šuštarja pri osamsvojitvi Slovenije doživela, bi rekel, sladko in okusno potrditev.
 
Nagrade
LEPOSLOVJE - PROZA
Prispeval Vladimir Gajšek   
Sobota, 11 Junij 2016 11:06
NAGRADE iz cikla groze - kratke proze
 
V življenjski družbi s Tomažem Luckmannom
KULTURA - RAZMIŠLJANJA IN ODMEVI
Prispeval Vladimir Gajšek   
Torek, 31 Maj 2016 09:36

Akademik Tomaž Thomas Luckmann je bil človek duha in prakse, znanstvenik sociolog, v resnici učenjak na prehodu pojmovanj starega kova in postmodernih, internetnih tipkanj..., vendar ves čas odružbljen v poznavanju smisla, notranje religiozen skozi nevidne sfere skrivnosti, navzven pa dober človek. Kdor ga je poznal, se je z njim strinjal, ker je gospod Luckmann govoril nekako sokratsko, obenem pa tudi po pomenu ne le Platonove Akademije, marveč v sferi akademskega diskurza sodobnih socioloških teorij. Ko ga je, sociologa svetovnega slovesa, izmučil rak, smo mnogi dognali, da je tudi postmoderna sociologija dandanes že umno klasična - hvaležni smo mu za dobroto in prispevek v socioloških znanostih. RIP! 

 
Rusko slovenska naveza in zaveza
DRUZBA - POLITIKA
Prispeval Vladimir Gajšek   
Nedelja, 31 Julij 2016 15:38

Zapis ob pietetnem obisku predsednika Ruske federacije Vladimira Vladimiroviča Putina pod Vršičem, na Žalah in na Brdu pri Kranju... V vojnah so ljudje izpostavljeni ne le bojnemu polju, ampak tudi naravnim razmeram, ki so lahko zanje katastrofalne, kajti smrt ne išče nobenega opravičila. Toda v človeški naravi je, da je za medsebojnost hvaležen - in tako je tudi na Vršiču, kjer je plaz zasul Ruse in avstroogrske vojake, dosežena pietetna slovesnost, da so postavili tudi kapelo svetega Vladimira. Obisk predsednika Ruske federacije Vladimira V. Putina predstavlja zato svetovno zavezo v tem malem kraju, na posvečeni zemlji, ki presega s svetlim spominom smrt - enako tudi na ljubljanskih Žalah...

 
te dni julija 2016 - dnevnik
LEPOSLOVJE - DNEVNIKI
Prispeval Vladimir Gajšek   
Ponedeljek, 25 Julij 2016 08:00
Življenje piše romane: o kom? O sebstvu od začetka, ko da je v – moje in tvoje – možgane vpisana vsa zgodovina planetaa od začetka naprej, tako da je volja do samega bivajočega sebepresežna »meta/fizično«, torej človeško umno, z epistemološkim kantovskim vprašanjem, kaj sploh lahko vem; prav tukaj je kakor mnogo bleferjev, se spomnim takih primerov, tudi prav pri prenatančnem, a duhovito ostrem ... te dni julija 2016 - dnevnik... objava dnevnika takoj predstavlja včlenjenje v samo minevanje, ki je zdaj in tukaj. Kako boste brali ta dnevnik morda čez mesec ali leto ali čez desetletje? vem le to, da pišem srčno odkrito in nisem zapečkarski idiot, temveč odgovoren državljan Evrope in sveta, kulturni slovenec in umetnik...
Zadnjič posodobil Sobota, 30 Julij 2016 12:42
 
Umrl Janez Bernik, a svetloba in barva ne umre
KULTURA - RAZMIŠLJANJA IN ODMEVI
Prispeval Vladimir Gajšek   
Sreda, 20 Julij 2016 09:14

V umetniškem svetu odhajajo…O likovniku in poetu, premišljujočem kristjanu, je izrekel likovnik, jezuitski p. Marko Rupnik, primerjaje prenekatero likovniško ideologijo modernih časov z obglavljanjem: »Janez Bernik, veliki slovenski slikar. Za (draveljsko – novo domačo) cerkev v Ljubljani je ustvaril čudovito podobo obglavljanja Janeza Krstnika, v tem delu vidim simbolno podobo umetnosti 20. stoletja.« Bernikovo slikarstvo je vseskozi figuralno človeško n mejni eksistencialni poziciji, v krogu, čez katerega čar in ris ne more, ujetega v ontično pozicijo svojega lastno bivajočega, ki ga izza kroga in omejenosti obkroža doka tesnobna, na ničes uprizorjeno ovešena, a razložena krajina, tudi s svetišči v osamelosti in posameznimi hišami – je puščava biti, ki je skratka v sebi najgloblje preroška. Ne le umetništvo in sodobni bogoslužni, posvečeni prostori, ampak bolečina, ki vznika iz srca v življenje, iz brezupa v up, pomeni slikarju in risarju veliko vehemenco izrazitega podoživetja sebe in lastne, tudi grenke samote. In p. upniku je tudi Janez Bernik odgovoril z isto mero. 

 
Trojka VVV -– Vital, Vladimir, Vid
KULTURA - RAZMIŠLJANJA IN ODMEVI
Prispeval Vladimir Gajšek   
Torek, 12 Julij 2016 22:53
Prijatelj, sosed v srcu in duhu, kdaj si preminil? Kje je bil tvoj grob, da me ni nihče obvestil? In kaj sem rekel tega junija, da bi potolažil žalost, ki je v soncu prevod cvetja v črke in zelenila v stavke? Kaj sem lahko rekel drugim, ki so pozabili…? So prijatelji, ki pridejo in – in ne odidejo iz bližnjega spomina – tak je Vital Klabus (Škofja Loka, 6. februar 1932 – 21. junij 2016, Ljubljana, pokop, 24. junij 2016, ob 10:00, ležal v vežici Sv. Jožefa / Pokopališče Plečnikove Žale), literarni kritik, prevajalec , urednik. 
 
Brati na bukve - Lojze Bratina v večnih dneh
LEPOSLOVJE - DNEVNIKI
Prispeval Vladimir Gajšek   
Četrtek, 30 Junij 2016 05:30
Ali je uboštvo a la carte, ko se socialno gonilo vztrajnosti izraža vsakodnevno proti brezosebnim, neimenljivim subjektivacijam, proti praznini socialnih robov, kjer da izginja in spet vznikne nova praznina, če ni dela za bližnjega ali duhovniškega statusa za Boga - neskončni tok dela in molitve izključuje zgolj razumarsko urejanje sociale, ki bi bila brez kvalitet in bolj insistenca kot eksistenca. Jezuiti kot red delujejo tudi v duhovnem premolku, v katerega se mešajo besede in solze, pogledi in jeziki, stiski rok in objemi, da bi svetopisemska beseda zaživela v svojem pomenu. Prav to je točka preživljanja v Bratinovem dnevniku, pa tudi v drugih dnevnikih, ki končajo v situaciji vsake noči in novega jutra, a vendar odprto v časovnih zankah.
 
Kako poje Makučev ptiček, ki ga ni?
KULTURA - LIKOVNOST
Prispeval Vladimir Gajšek   
Ponedeljek, 27 Junij 2016 10:48
Ob smrti likovnika Vladimirja Makuca sem začutil, kako nas stik z njegovimi likovninami bogati, tako v njegovi motiviki, kot v dovršeni tehniki, saj je vse življenje ostal zvest samemu sebi, svojemu življenju poglobljenega in razumevajočega videnja, v naravi in ateljeju, pa tudi svojem znamenju same ustvarjalne zaznamovanosti, ki je nezadržna, s klicem ptička, ki ga ni...
Zadnjič posodobil Ponedeljek, 27 Junij 2016 13:04
 
Medicina na sopotjih ali na razpotjih?
KULTURA - RAZMIŠLJANJA IN ODMEVI
Prispeval Vladimir Gajšek   
Torek, 14 Junij 2016 21:21

Zdravje kot dobrina, lepota življenja in uživanje biti v vesoljstvu in naravi pomeni nedvomno jedro tistih energi, skozi katere se pretaka vsaka prihodnost - zato zdravnik ni samo poklic in stroka, ampak je - zdravnik; človek, ki mu zaupam in ki me ne vpraša po poreklu, izobrazbi, premoženju, spolu... temveč, kje, da me boli, da me bo lahko zdravil. Zdravstveni sistemi v postmoderni dobi predstavljajo tudi intelektualno elito v svojih praksah medicinske vede, ki je razširjena v ničkoliko celo subspecialnosti; a zdravnik v svojem dostojanstvu in stroki ostaja - zdravnik.

Zadnjič posodobil Torek, 14 Junij 2016 22:14
 
Zdravje, etika, zdravstvo (1)
KULTURA - RAZMIŠLJANJA IN ODMEVI
Prispeval Vladimir Gajšek   
Petek, 03 Junij 2016 14:47
Umetniki, humanisti, družboslovci, pedagogi, duhovniki, pravniki, zdravniki in zdravstvena osebja... imajo opraviti s človekom, kakor je in se samouresničuje v svoji biti, toda vedno tudi v družbi in zgodovini, v svojem rodovnem, premoženjskem, spolno označenem, delovnem in intelektualnem okolju - tako je tudi mednarodna konferenca zdravnikov v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa potekala v duhu skupnih interesov za človeka in človeštvo. Samo razvite družbe, ki skrbijo za razvoj vseh omenjenih dejavnosti, imajo zagotovljeno sedanjost in prihodnost; zgolj ljudje, ki so dovolj zavarovani pred ujmami zgodovinskega nihilizma, so dovolj strpno naravnani v medsebojnost in napredovanje. Ko sem se znašel konferenčno med zdravniki in zdravnicami, sem našel tudi tisto humano razložljivo podstat, na kateri temelji za/varovanje zdravja in življenja, medtem ko so zdravniki v svoji kritičnosti ocenili, da se bo morala tudi slovenska družba poglobljeno odpreti v svet in zdravstvu nameniti sredstva, ki mu pripadajo. S tem sem se docela strinjal... 
Zadnjič posodobil Petek, 03 Junij 2016 17:19
 
Jezik v vesolju – vesolje v jeziku - v spomin Fabjanu Hafnerju
KULTURA - RAZMIŠLJANJA IN ODMEVI
Prispeval Vladimir Gajšek   
Petek, 13 Maj 2016 12:30
V tekočem času - nenadoma smrt, trenutek večnosti. Ljubezen do besede ničesar ne zamolči, kar se je bilo pripetilo in se v zgodbah zgodilo, še za časa življenja. Adrenalinski trk udari ob tesnobo, in vsega je lahko naenkrat konec. Dolga umetnost življenje, pa tako kratko. Odhod jezikoslovenga teoretika, prevajalca, literata, knjižnega navdušenca Fabjana Hafnerja je gotovo prizadel del tiste slovenske literarne generacije, ki se je izvila iz moderne v literarno zgodovino postmoderne, s tem pa je tudi vnesla Hafnerjevo vlogo v slovenstvo, tako na avstrijskem Koroškem kot v matični deželi - naj počiva v miru nežna duša Fabjana Hafnerja!
 
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>

Stran 1 od 49